Slovo (Gregor Krek)
Slovo Gregor Krek |
|
Pozdravljam slednjič sinje vas goré,
z iskrenim glasom: domačíja!
Iz ptujega hitele mi željé
le k tebi bodo zmir samíja.
Navdajal svitli me večerni plam,
zlatil ki vaše je verhove,
oživljal je prebistri potok sam,
ki gnal peneče je valove.
In koča očeva dan slednji mi
veselja mnogo je delila;
kraj lipe senčnate me mlada krí
po stezah dragih je vodila.
Zato pozdravljam sinje vas goré
iz kraja ptujega veselo,
sercá da mi tolažite željé,
ki vedno k vam le bo hitelo!