Slovo (Lojze Grozde)
← Na Barju (Lojze Grozde) | Slovo Lojze Grozde |
Utrinek (Lojze Grozde, 2) → |
|
Mlad fant je šel čez polje,
kjer žito je zlato zorelo
in v vetriču lahno šumelo
kot zlatorumeno morje.
Med njivami šel je bolan
in pesem je tožno zapel
in glas mu je čudno drhtel,
ko pel je, kako mu je vdan.
Oj kdo te bo ljubil, polje,
kdo tvoje skrivnosti bo umel,
kdo pesmice tebi po pel –
po mene, glej, smrt bela gre...