Slovo (Stanko Vraz)
Slovo Slovenska djela, 1 (1952) Stanko Vraz |
|
Amata, quantum amabitur nulla (Catullus)
B'la si mlada, b'la si prosta,
ko, ki ni še sonce sulik
vanj sipalo, rožin cvet,
ko, ki 'zlilil se metulik
genol krilce v ran polet –
ti mi dala muke dosta,
ktere čutil dolgo let.
Dala srcu muke dosta,
brž skakalo in spet stalo
medlevaje nekokrat,
ustni peli tvojo hvalo,
kim nektara neht'la dat'. –
Tvoja šega lepa, prosta,
'z misli ni je moč zegnat'.
Tvoja šega lepa, prosta –
b'la istina, b'la li senja?
Proč je proč, na veke proč,
'stala je le vboga tenja,
Se zakrila zorja v noč.
To mi dalo muke dosta,
da je v cvetu cvet že proč.
To mi dalo muke dosta,
kaj ni vtrgala smrt niti,
prej ko zgodnja burja cvet.
Smela b' 'z božjic skledic piti,
nesši v raj tvoj čist polet:
varuh b'la bi duša prosta
tam do konca večnih let.