Slovo od mladosti (Stanko Vraz)

Slovo od mladosti Slovenska djela, 1 (1952) Stanko Vraz

Viri:	Stanko Vraz. Slovenska djela 1 [: izbrano delo]. Noviji pisci hrvatski, 5. Zagreb: JAZU (1952). 124.
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kak lastovice, da bliža se jesen,
zbirajo se na turne visoke,
vsaka pesem zažvrgoli namilo pesem,
na stara gnezda sladko gledaje;

ter lahke krila zdignejo nerade
in se spuste v kraj –. Kter? To Bog zna sam,
tak se slovim jaz z vami, leta mlade,
in s tabo, gnezdo, ti domači hram.

Polja so dolge, nebo je široko,
vendar jim misel najde kraj sledeč,
kar pred meno, tega nobeno oko
ne m're premeriti, ne m're doseč'.

Zastonj odrinjam misli čoln v to morje,
leti po valovji bržej' ko ptič;
nedaleč najde črni otok, gorje,
kar dalje je, tam dalj' – nezmerni nič.

Mladost, naj v tvoje še pogledam loke!
To tol'ko rož, vrh njih metuljev roj;
to zdenec, kjer zajemal ustam z roko,
tam zelen gaj. V njem – 'z leš'ja hramec moj.

Tam niže dol, tam bister konj na trati:
plah'tala griva, brizgali lasje,
ter poleg z glasnimi žveglami – brati
ter dolgi, dolgi doli polni pesmic.

To s srpmi ve ste mile, ve sestrice,
ter, oh, med njimi, zvezda moja ti! –
To proč! Mladost, naj smem v dlan zakriti lice,
sloveč se v tvojih krilih zjokati!