Slovo od sobe
← Steklenica v kotu | Slovo od sobe Pesmi Srečko Kosovel |
Kons (Jezna jesen) → |
|
Ti, človek z grenkim srcem,
odhajaš sedaj.
Sanje na njene zlate lase
še plavajo v luči večerni.
Nas zapuščaš sedaj?
Ah, to je bilo nekdaj.
Ves intimni šepet
zaupnih skrivnosti.
Ugasnil sem luč.
Zaprl sem vrata.
Odšel sem v tihem polmraku
in vrata so zaplakala.