Slutje (J. Stičan)
Slutje J. Stičan |
|
So ušesa me serbéle,
ko sem ravno šel na dom:
To gotovo kaj pomeni,
da kaj nov'ga slišal bom.
Al' ne ljubi več me draga,
mi sercé bo žalostno;
al' je umerla sestra blaga,
pojdem tudi jaz za njó?
Ko pa tako premišljujem
ino gledam le v nebó,
se nam kamenom spodtaknem! –
Nos oblit je s kervijo.