Smrt (Srečko Kosovel)
← O grenka trudnost | Smrt Pesmi Srečko Kosovel |
Ura žalosti → |
|
I
Mi gremo proti Kozmosu.
Povsod je Kozmos:
v vsaki duši,
v vsakem srcu.
Ko odpoljubi smrt
nam vso bolest
in v srcu se ustavi čas,
se umaknemo
v veliki Prostor.
Svetal postane naš obraz.
II
Kot mrzla, sinja svila
je zašumela jesen.
Zlató v sinjini
je čisto,
kot v solzah oprano.
Vse zakopano
je nekje v globini srca.
Ko da razkriva
žalni pajčolan,
zaveje veter čez polje.
Rahlo pada mrzli dan.