Smrt vranam!
Avtor neznan
Viri: Slovenski narod, 20.10.1909, št. 241, str. 3: http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-FQK4IKGR
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Smrt vranam! Kmetski naš somišljenik nam piše: Po naključju mi je prišel »Slovenec« z dne 12. oktobra v roke. Tam je tiskan govor deželnega poslanca Dularja, s katerim je dal sam sebi spričevalo nevednosti in omejenosti, ravno tako tudi vsi klerikalni poslanci, posebno dr. Lampe, ki so mu pritrjevali. To so lepi kmetski zastopniki, ki niti ne vedo, da je poljska vrana zelo koristna ptica! Še veleučeni dr. Lampe jc klical: Smrt vranam! — Čujmo, kaj piše profesor Erjavec o vrani: »Med pticami vranovega rodu je poljska vrana najkoristnejša. Največ se hrani z miši, zlasti, kadar je mišje leto; po ves dan preži pred njihovimi luknjami, kakor najboljša mačka. Nobena druga ptica ne pozoblje tudi toliko hroščev (kebrov), kakor baš ta. In vendar ljudje v svojo lastno škodo tudi to vrano neusmiljeno preganjajo. Angleški kmetovalci so se že izpametovali. Poprej so jo tudi oni brez usmiljenja preganjali, ali izkušnja jih je izučila, da so s tem ustrezali samo mišim in drugi golazni. Prepričali so se o njeni veliki koristi, in sedaj ima poljska vrana tam mir.« — Tako je pisal učenjak Erjavec, a dolenjski kmet zvrača vso škodo, ki mu jo delajo miši, katerih je letos izredno mnogo, na nedolžno vrano. Res žalostno, da se še sedaj, ko pišemo 1909, najde pri našem ljudstvu taka zabitost kot v srednjem veku.