Sneženi mož (Andrej Kokot)
← Huda pomota | Sneženi mož Ringaraja Andrej Kokot |
Novica → |
|
<poem>
Sneženi mož
Tam sredi vasi stoji kot da bi bil general, ponosno metlo v roki drži kot da bo večno tamkaj stal.
Pa pride hudomušni pust, mrzlega moža toplo objame — in potem ni več tak hrust, pa še radost ga prevzame,
da sprejme vabilo na ples. In raja in raja do konca noči, se v pomlad zaljubi gor do ušes, ko sonce posije, nikjer ga več ni.