Solze Slovencove
Solze Slovencove Simon Jenko |
|
I.
urediV zlatih čerkah v zgodovini
Se bero narodov čini,
Pa med njimi mojga ni
Oh od njega glas molči.
Drugi na vojsko kervavo
Za domačo grejo slavo;
Naš junak na boj hiti,
Pa ne ve, čmu toči kri.
Vsaki lepih let kaj ima
Moj pa enga sam'ga nima:
Moj še srečen nikdar bil,
slobode nikol ni vžil.
Drugim ljudstvam pozne leta
Srečo prihod še obeta,
Pa za mojga nade ni,
Zanj le grob odpert reži.
II.
urediKje nek zemlja grobe krije,
Kjer junaci domačije
Mirno spanje smerti spé?
Al' nihče za nje ne vé?
Rad nad tvojo, Hrabri Samo,
Bi pokleknil černe jamo,
Kušnil rušnje, ki pod njo
Hrabro ti leži telo.
I kleče tik tvoje roke
Sebi moč ljubezni take,
Kakor ti si jo gojil,
V serce bi letole vlit!
V pesmah svoj bi glas povzdignil
Ž njim Slovence bi navdihnil:
Tvojo vrednost rod spoznal,
Tebe vreden bi postal.
III.
urediBuči morje adrijansko!
Bilo nekdaj si slovansko.
Ko po tebi hrastov brod
Vozil je slovanski rod;
Ko še Tevta je slovela,
I po tebi jadra bela
So nosila nje imé,
So nosila nje vojské.
Tiho, morje! Kam si djalo,
Al brodovje pokopalo
Si ga zbilo ob peči,
De ga viditi več ni?
Ni ga morje pokopalo
Ni v pečinah ga razdjalo;
De ga viditi ni več
Tega kriv je ptuji meč.
IV.
urediTi ravnina, polje laško,
Ti si pilo kar junaško,
Si pokrilo trupel boj,
Ki posekal jih je boj.
Le odpri mi grobe svoje,
Daj nazaj mi brate moje!
I ki bojo perst gnoji,
Daj nazaj jim serčno kri!
Kaj bo polje ravno dalo?
Saj je lastnih pokopalo,
Sinov svojih sto in sto
V domovja sveto zemljo
Vi ki jih ste jih k klanju gnali,
Serčno kri njih prelivali,
Vam pravice vpoje glas:
Bo prišel plačila čas!