Sončnica nad vrati Hada
← Objemi | Sončnica nad vrati Hada Table Tomaž Šalamun |
Faraonove straže, Mark Levine → |
|
Meh, ki pere voljno vato, je podoben pajku.
V kovčke zložimo od polic do lačnih.
Žalost obremenjenih prič, usta rib, ki jim
manjka dva centimetra do zraka, ki ima
debelino vsaj podplata. Cedimo se. Odcejajo
nas naši gnomi. Mi smo polno prevodna
keramika. Mi smo izum najbolj blaznih
premazov. Naš vonj je okiten. Izumljeni smo
zato, da kažemo bunko, srk, vrtinec. Tudi
tepih čez žito, kakor kaže. Jaz sem plod
sonca. Senca in kamikaza materije. Žgalna
daritev revnih. Moje kosti dišijo v skladiščih,
zalivajo jih kot zemljo Walterja de Marie.
Čuvaj je plašen. Komaj me še prepozna.