Sonce, ki razžari drugo sonce
| Sonce, ki razžari drugo sonce Zvezde T. Š. Tomaž Šalamun |
| |||||||
Boginja, ki si me vzela,
me razpršila kot prhki sneg,
jedla kot jabolko in
prikovala v drevo,
prenehaj!
Ubijaj drugje, jaz se
kesam. Slišiš?
Kesam se zdaj, kesam se!
O, če ne bi zagrizel v prvo vabo,
drobceno belo liso,
ki sem ji strl čekan na pol
bede, da mi je vzburila
kri.
Božjast! kako si me
zastrupila s svojo kožo,
s svojim bleskom, ki si ga zlila
v bes,
s pistači, ki sem jih
mlel kot atlet in bil
vse, kot za šalo,
kot za dodatek življenju.
Zmešalo se mi bo.
Ne vzdržim več te bele
verige, ki mi drobi kolena,
sinusoid, ki mlaskajo kot
hotentoti in se požvižgajo na
izrez.
Bati trejo mojo ladjo.
Odrezal si bom ud [...]
[...]
[...]
[...]