Sonce (Emanuel Josip Kovačič)
← Prilika. | ˛Solnze. Zbirka Krajnska zhbeliza, 4 (1833). E. J. K. |
Hrepenenje. → |
|
O, pridi, ljubo ſolnze, ſpét
Is jutrove deshele!
O, pridi moje ſerze vnét;
Bres tebe shaloſten je ſvét,
Le v’ tebi moje shele.
Jeſt ſim in zhutim, de ſim reſ,
Hitrej’ mi ſerze bíje,
In blishej miſlim ſe nebeſ,
Olepſha zvetje ſe dreveſ,
Kadar tvoj shar’k saſíje.
Naturo zelo oshiviſh,
S’ preslato luzhjo ſvojo,
Kar ſpalo, sopet isbudiſh,
Veſelje novo mi deliſh,
Osdravljaſh duſho mojo.
Te zhaka vſe, karkol’ shiví,
Vſe bitje, vſe sverine,
Tvoj ſvìt bolnika sveſelí,
Bolesen, miſli, ſe vkroti,
Kadar nozh zherna sgine.
Kdor vidi te, zhaſtí Boga,
S’ hvaleshnim ſérzam hvali
Uſako bitje ſtvarnika;
Tud jeſt ga hvalil bom ’s ſerzá,
Prid’, pridi ſolnze kmali!