Sonet (Ljubezni bog ...) (Anton Žakelj)
Sonet Anton Žakelj |
|
Ljubezni bog, Lelj, Erot, al kar dano
ti je imén – neposajeno dete!
Tak dolgo sluša pevec tvoje svete,
da mu zasekaš v serce smertno rano.
Kako zdraviti se, ni njemu znano;
kar vidi veniti vse svoje cvete,
objemlje ga britkost nevolje klete,
se smert mirú mu bliža neprestano.
Al tak spolnuješ, krivnik, ti obljube
za zvesto službo tolikrat mu dane?
Za čast, ki jo je tebi speval vedno?
Pač slep je, kdor se peljati v pogube
od tebe dá; – ne vé, da take rane
in tolikanj nesreče nisi vredno!