Sonet (Lojze Grozde, 1)

← Domovini (Lojze Grozde, 1)

Sonet Lojze Grozde

Slovenija, Slovenija, ti moja rana! →

Viri:	Lojze Grozde, Pesmi in proza, zbral in uredil Anton Štrukelj, Družina, Ljubljana 2011, stran 35, (COBISS).
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Strašna zabloda je današnjih dni;
ljudje kot slepci težko hodijo
brez ciljev, cest v nejasnost blodijo,
zavrgli prave, ravne so poti.

Zavrgli Sonce, to luč vseh luči
in vse luči, ki k Njemu vodijo,
so obsodili se in še se sodijo
in lastna sodba jih v propast drevi.

Jaz pa bom stopil v sredo naših dni,
potegnil jiim obvezo raz oči,
pokazal prave, ravne jim poti,

ki peljejo do vira vseh luči.
Zato planili bodo, vem, na mene,
a vendar me zato ljubezen žene.