Sonet (Vodico bistro hladni vir ...) (Anton Umek)
Sonet Anton Umek Okiški |
|
Vodico bistro hladni vir odliva,
da potok cvetje po livadah moči;
šumljá naprej in vedno je globoči;
že dno dereče reke se ti skriva.
Bregovje ob stranéh le bolj razriva,
dežele razne, ljudstva mnoge loči.
Tù mirna je, tam v stermi slap poskoči,
potem – v neskončno morje se izliva.
Tako godí se tù na zemlji z nami:
Človeku, ko k zavednosti se zdrami,
duhá moči, sercá željé kipijo.
Za novimi uzori vedno hodi,
zdaj misel ta, zdaj druga spet ga vodi,
kar ž njim u tihem grobu vse zaspijo.