Služila si bogove turške in kristjanske,
tržila si z odpustki, vezla si ornat;
sežigala si modrijane vrh grmad,
v nebesa si vodila duše telebanske.
In lizala pokorno si roké tiranske,
a sužnjem si ko vrv sédala za vrat;
redila si podrepnike, in ko prisad
ugnezdila si se v glave malomeščanske.
In kaj bi to, če kri so dali za pravico
na barikadah tisoči, če je resnico
vse žive dni hripav oznanjal učenjak!
Ti sodiš, kaj napredek je, kaj zaostalost,
odmerjaš mir in vojno, kruh in glad, še zrak –
ti, dekla božja, pes nasilnikov – budalost.
