Sonet obupa (Ljubljanski zvon)

Sonet obupa (Nezbrane pesmi) Miran Jarc

Izdano:	Ljubljanski zvon 59/4 (1939), 227
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kdo bi to noč brez zvezd še mogel spati,
ko so kot listi duše nam brez teže,
ko slišimo usodo frfotati
nad nami ... O če nas oblak zaseže

viharja, ki nekje drobi države ...
Tam ljudstva na kolenih kamenijo ...
Še preden se iz groze prebudijo,
že so jetniki zmage nekrvave.

Čemu noči za slepi rod prečute,
čemu pričakovanj vekovi črni?
Poslednjo iskro v mračnem srcu vtrni!

Le korenine niso še izrute,
o da bi kakor kače pod zemljó
zasekale strup v tujčevo petó.