Sosed gora/Kolo

Kolo

Melje kolo,
melje kolo,
iz ognja v vodo,
iz svetlobe v temo,
na tej strani zakaj,
na oni zato.
Se duri zaprejo,
odpro se tla,
se postelj odgrne
pa grob zazija,
pa izteče oko
pa odpade uho
pa jezik prirase
na nebo.
So nageljni veli,
je pelin zelen,
je Jelengar mrtev,
je pankrt rojen -
iglaaltatatragermathen.

Padel je padel
globoki sneg,
padel je sneg
in znova skopnel,
je reka obstala,
premika se breg.
Se tvoje glave
še lasje drže,
so tvoje veke
že snedene,
te voda zaliva,
kako ležiš,
ali s črviči
okrog gomaziš?
So nageljni veli,
je pelin zelen,
je bil pankrt rojen
in koj utopljen –
iglaaltatatragermathen.

Granit se v dežju
lesketa, lesketa,
sem zvedela vse,
kar se zvedeti da,
se daljšajo sence,
bo kmalu tema.
Ne hodi iz hiše,
močno se mi zdi,
nocoj se napravljajo
hude reči,
pokrij se čez glavo
in misli, kaj bo,
znabiti nocoj
se presuče kolo.
So nageljni veli,
je pelin zelen,
vsa znamenja so
izgubila pomen –
iglaaltatatragermathen.