Lovec VII

Škoda našega soseda.
Mene pa morda zgreši.
Tuje dete. Tuja hiša.
Tuja rana ne boli.

Je divjačina prešteta.
Za trenutek te zmrazi.
Gremo v hišo, večeri se,
bodimo no pametni.

Kaj molčiš, je kaj narobe,
si bolan, te kaj skrbi –
najbrž le preveč razmišljaš.
Daj, prižgimo vse luči,

zapri okna, zapri duri,
zdaj bomo večerjali.
Zunaj plove s tujim vetrom
tuji lovec na ljudi.