Blestelo, žarelo je zvezdic zlató,
Mir plaval je lahno nad spečo vasjó,
Po vasi pa fantje so peli.
Na oknu sem slónel, strmél sem ven v noč,
In sladka objela srce mi je moč,
Kot mamice pev ob zibéli.
Med svet mi je velel življenja ukaz,
Iz hiše očetove moral sem jaz,
Od doma, od ljubega doma.
Kako to hudó je, kako to boli,
To zna, ve le tisti, ki žive vse dni
Nemiren iz kraja v kraj roma.
Jaz dolgo sem romal, — zdaj spet sem domá.
Nad mano zlató se leskeče zvezdá,
In fantje pojéjo po vasi.
Mir krila razpenja nad spečo vasjó,
Srce mi s presladko, čaróbno močjó
Domači objemajo glasi.
