Spet nam je snega nasulo
Spet nam je snega nasulo Vera Albreht |
|
Spet nam je snegá nasulo
prek noči kar do kolen. že do kolen.
Joj, prezgodaj je pogledal
medved iz luknje v čas leden.
Naletava, naletava
preko hribov in dolin,
medo pa nič več ne spava,
kaj počel bo kosmatin?
Mlad pestún se bo z mladiči
že zabaval v zimskih dneh,
naj le padajo kosmiči,
valjal jih bo kar po tleh,
na večer pa jih zanesel
bo v brlog med listje spat,
jim s kožuščkov sneg otresel.
zbrisal smrček in podplat –
sicer bo medvedka huda,
če pestún nič ne velja,
saj imata dosti truda
z medvediči kar oba.
O, še morala bo mati Dolgo morala
še obračati oči
v prazen lonec, ki pred vrati
čaka na pomladne dni! čaka na pomladne dni.
Opombe urednice
uredi- Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, IN = 6795, tipkopisa št. 5/41 in 5/42. V št. 5/42 je pesnica upoštevala popravke iz št. 5/41.