Splošno razjasnjenje zastran davšin, ktere bi imele nehati brez odškodovanja

Splošno razjasnjenje zastran davšin, ktere bi imele nehati brez odškodovanja
Mihael Ambrož
Podpisano z Ambrož.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 8, št. 16 (17.4.1850), 17 (24.4.1850)
Viri: [1], [2]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Ukaz 12. septembra 1849 §. 9. podelí deželni komisíi pravico skleniti, ali ni morebiti še kaj pod drugimi imeni obstoječih davšin, ktere se imajo po odločbah postave 1. septembra 1848 in patenta 4. marca 1849 za davšine brez plačila odpravljene, spoznati. Kér deželni komisíi vse davšine še niso znane, je distriktnim komisijam naloženo, pri opravljanju svojih opravil lastnost vsake davšine na tanjko presoditi in posebno na to gledati: zakaj de je pervič vpeljana bila. De bi te komisijske opravila polajšali, podamo sledeče razjasnjenje v presodbo.

Razun v ukazu 12. septembra 1849 omenjenih davšin bi imele še brez odškodovanja nehati: 1. Vse odrajtvila, ktere so že po poprejšnih postavah overžene bile. Take so desetina od čebel, ktera je bila že po patentu 8. aprila 1755 §. 7. odpravljena; – maje (Maibäume) so bile tudi že v mnogih postavah prepovedane, zató, kér je postavljanje maj borštam zavoljo pokončanja drevja škodljivo.

2. Odrajtvila rib, rakov, polžev, polhov, kun (Marder, edle Marder, Steinmarder), kreguljev (Sperberhühner), gob, divjiga sadja, kostanja, ježic, želoda, polhoviga denarja (Bilichgeld) – i. t. d. Patent 4. marca in ukaz 13. septembra 1849 le imenujeta natorne odrajtvila od kmetijskih pridelkov za odškodovanje, med ktere se gôr imenovane živali in zemljišne sadja ne morejo šteti, torej tudi ne odškodovati.

3. Vsi obertnijski pridelki raznih imén, namreč: kerčmarski denar (Tafferngeld), grés, ječmenova kaša, ajdova kaša, zmes, (Mühlgemische), olje, sir, skuta, pogača, škafi, pepél, vosek, trala za sekati (Hackstock), suhe jabelka in hruške, goveji jeziki (Rindzungen), pleča ali gnati, platno, kruh, pirhi, klobase, škorne iz klobčine, volna i. t. d. Že iména téh odrajtvil dokazujejo, de ne izvirajo iz zaveze podložtva, ampak de so bili večidel iz osebniga podložtva, iz gospóskine sodne oblasti in iz politiškiga oskerbništva vpeljani. Posebno moramo opomniti, de so gospóske nekdaj privoljenja za obertnije delile, in si zató kako odrajtvilo obertnijskih pridelkov izgovorile, kakor pri mlinarjih, ki so zavoljo mlinarstva zmes, kašo i. t. d. odrajtovali. Take mlinarske odrajtvila je že ukaz notranjo-avstrijanskiga poglavarstva 9. decembra 1789 pod številko 5334 overgel.

4. Vse odrajtvila zavoljo foktijskih pravic (Vogtheyrechte). Take odrajtvila so bile zastran foktijskiga varstva vpeljane, in kér je to varstvo že davnej nehalo, kmet pa že dostikrat primoran bil, sam sebe varovati, je prav, de nehajo brez plačila. Take odrajtvila so: foktijski denar (Vogtheygeld), foktiško žito, kakor pšenica, ječmen, rèž i. t. d. (Vogtheygetreide), foktiške kokoši, foktiško predivo, foktiški kopuni, foktiške jagneta, denar za foktiške derva (Vogtheyholzgeld), foktiška služba (Vogtheydienst) i. t. d.

5. Vse odrajtvila zastran selskiga gospodarstva (Dorfherrlichkeit). To gospodstvo je obseglo varstvo na semnjih in žegnanjih, volitev in poterjenje županov i. t. d. Med take odrajtvila se štejejo vavptška pravica (Amtmannshafer), davk za volitev župana (Richterwahlgebühr), varstvini denar za seljiša (Schutzgeld von Ansiedlungren), štantni denar na semnjih in žegnanjih (Standgeld), dvorni denar (Hofschilling) i. t. d.

6. Davšine za ceste bi imele tudi nehati brez odškodovanja, zató ker je popravljanje cestá dolžnost soseske. Kar pa brodovíne in mostovine zadene, je bilo že govorjeno.

7) Vse natorne odrajtvila za drobne davke (Kleinrechte), ktere niso domačiga pridelka, kakor: sol, pôper, denar za sol (Salzgeld), denar za vožnjo soli (Salzfuhrgeld) i. t. d. Take odrajtvila so več delj takó vpeljane bile, de so nekdaj podložni na tovorih take vunajne pridelke grajšinam donašali. Kader je pa po patentu zavoljo tlake tovoršina overžena bila, so se jeli unajni pridelki tirjati, ali za-nje plačilo jemati.

8. Patent zastran tlake 16. avgusta 1782 §. 1., 16. in 19. razloči, de so rektifikatorji prava podlaga za tlačanske opravila, takó de podložni, ki so pred tem patentam menj tlake opravljali, kakor jo patent za nar višji odméri, pri poprejšni meri ostanejo, – pri drugih pa je imenovani patent prava nepremakljiva mera za tlačanske opravila. Na dalje predpiše patent 13. septembra 1782 §. 1., de se od podložnih druziga ne sme tirjati, kar je za nje po urbarjih, rektifikatorjih in po tlačanskim patentu v denarjih, v blagu in v delu odmerjeno. De se bo ložej lastnost tlake razsodila, damo tukej mnoge tlačanske dela na znanje, ktere so do léta 1848 tù in tam v naši deželi podložni opravljali. Take dela so: „gnoj voziti, orati, pleti, žeti, červe pobirati, senó ín otavo kositi, sušiti in domú voziti, prosó méti, deske in kôle za plot voziti, derva voziti, vodo voziti, terte narejati, présti, listje grabiti, obroče delati, štalo kidati, svinjak in korito narejati, repo voziti, maslo in sir s planíne domú in živež na planíno voziti, led v ledenico voziti, dervésa in veje za tičnice vkup nositi, derva plaviti, iz vôde vleči in skladati, kepe po njivah tleči, sneg po njivah trošiti, ovce prati, ovce striči, led sekati, štrene prati, gnoj trositi, late narejati, germovje voziti, iz ene planíne na drugo preseljevati, koštrune iz planíne goniti, derva sekati in skladati, grabne trebiti, bajerje trebiti, kôle za plotove in pavše narejati, meje delati, skodlje narejati, tesarski les posekati, obeliti, obtesati in zložiti, apno podnevu in ponoči žgati, kamnje lomiti in voziti, apno voziti, pri zidanju tlako delati, travnike graditi, ribški čoln vesljati, jez odperati, kopune pitati, sneg ogrébati in proč voziti, mreže nositi, grad pométati, steze nadeljavati, pesek kopati, jame za stebre pri kozolcih kopati, mesnico delati, ribe v mrežo goniti, jez delati, sodnjiške poslopja obderžati, luže trebiti, prati, v posel hoditi (Bothengehen), izbe (cimre) dergniti ali ribati in pométati, zelnike narejati, zelje saditi, mlatiti, štrene viti, foktijške natorne odrajtvila voziti, planíno ograjati, napajilno korito trebiti, v posel voziti (Bothenfuhren), njivo povleči, drevesa iz vertnice (Glashaus) vùn in noter nositi, prešiče na planíno goniti, travnike trebiti, senó iz čolna skladati, ribe pri derstenju loviti, streho s slamo kriti, tovoriti, vino voziti, prapret kositi, koruzo pobirati in lušiti, feržik pobirati, desetino na polj vkup nositi, grojzdje tergati, vino točiti, kerclje na žago in deske voziti“ i. t. d.

Ako eno ali drugo téh raznih tlačanskih del ni po patentni tlaki opravljano bilo, bi imele nehati brez odškodovanja. Če je pa po patenti tlaki opravljano bilo, se ima odškodovati.

9. Ne štejejo se v urbarsko odškodovanje odrajtvila, ktere so z gojzdnimi pravicami in s pravicami za pašo v kaki zavézi, zató, ker se bojo takrat poravnale, kader bojo zadevajoče postave vpeljane. Take odrajtvila so: borštni činž (Waldzins), denar za lés, za špelte in tramove (Holzfuder-, Spelten- u. Trambäume-Geld), gojzdni denar (Behölzungszins), denar za foktijski lés (Vogtheyholzgeld), skodlje in kôli za plótove (Schindel- und Zaunstöcke), preklje (Reifstangen), kerclji (jSagriegel), tramovi, hrasti, deske, platiša, late itd.

Ambrož.