Spomín popotovanja na sv. Višarje

Spomín popotovanja na sv. Višarje Janez Bleiweis

Podpisano kot Vrednik.

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 36 (6.9.1848)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vsako léto enkrat, če je le moč, jo potegnem enmalo po deželi. Letas sim bil s svojo rodovinco in s starim prijatlam Alešem na Koroškim; cilj in konec našiga popotovanja pa so bili sv. Višarji, kjer sim Mater Božjo in pa svojiga draziga prijatla ‒ neutrudIjiviga prijatla matere Slave ‒ gosp. Matija Majerja obiskal, ki so zdej duhovnik na sv. gôri. Pràv zdravi in veseli so na sv. Višarjih (ne Lušarjih, kar so mi gosp. Majer povedali, kér je še neka druga gôra blizo tukaj, ki se Višár imenuje) ‒ mnogo sva se pogovorila zastran ene in druge slovenske rečí, zavoljo besednika, kterimu hočejo tudi pomagavec biti, i. t. d. Škoda, de smo se mogli kmalo ločiti, kér smo namenjeni bili, še tisti dan iz Trebiža skozi Ziljsko dolino v Bleiberg priti. Nikdar tudi ne bomo pozabili prijetne vožnje na sanih, ktere gredó kot blisk z gôre navzdol. Mende de na celim svétu ni kaj taciga. V pičli pol uri smo bili že pod hribam, na kteriga je 3 ure hodá. Na gori je prijazin pogled krog in krog, na visoke hribe in prijazne doline. Pa si tudi lepšiga vremena nismo mogli vošiti, kakor smo ga imeli, zakaj sv. Višarji so visoki, kjer včasih tudi ob sv. Ani sneg pade. Konec tega mésca grejo gosp. Majer z gôre v Žabnico, ktera pod hribam leží. ‒ Zdravi in veseli naj bodo, kamor koli jih njih poklic pelje! Vrednik.