Spomin na Koroško Belo in njeno kislo vodo

Spomín na Koroško Bélo in njeno kislo vodo
Janez Bleiweis
Podpisano kot Dr. Bleiweis.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 29 (19.7.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Med visoke goré, ki Krajnsko od Koroškiga ločijo, je posadil nebeški Stvarnik prijazno dolinico, v kteri Koroška Bela leží. Tù izvirajo, komej 20 stopinj saksebi, štirje studenci kisle vode (Sauerbrunnen), ktera ima, naj jo piješ ali naj se v nji koplješ, neizrečeno veliko zdravilno moč v sebi. Veliko tavžent ljudí, na tem mestu ozdravljenih, hvali Bogá in prepeva slavo kisle vode Koroške Bele!

Kemikarji, preiskavši obstojne dele kisle vode, so nam dali na znanje, de je ona silno bogata mnozih solí in gázov, ki nam jih kisli in rezni okus, in v nos bodeči duh naznanita. Zdravniki iz večlétnih skušinj prepričani, pa so poterdili kar so kemikarji našli.

Veliko zdravilno moč Belške kisle vode pa povikša še čisti zrak tega kraja, bistra zdrava voda in natorna lepôta tihe dolínice, kjer rajski mir kraljuje, ki je oslabljenimu truplu toliko krepčalo!

Kterim bolnikam pa pomaga kisla voda, ki izvira iz tukajšnih studencov? Z eno besedo: vsim tistim, ki so oslabéli po dolzih boleznih ali po dolgim terpljenji, naj bojo možkiga ali ženskiga spôla ‒ ki so po eni ali drugi poti veliko kerví zgubili, ktere je dolgo terpeča driska ob moč pripravila, ktere bledíca (Bleichsucht) ali beli tók mami, ktere otožnost (Hypohondrie) tare, kterih želodec in čeva so oslabéle, de ne kuhajo ali bavijo jedíl, kakor je prav i. t. d. Vsim tedej, kterim močí manjka.

Ker ima pa kisla voda veliko okrepčajoče močí v sebi, vsak sam lahko previdi, de Belška kisla voda ne tekne in de je clo škodljiva takim, ki kri pljujejo, ki imajo nagnjenje k pljučnim in k prisadnim boleznim sploh, in ki imajo veliko kerví.

Zatorej je treba ‒ kakor pri vsaki bolezni ‒ de se bolnik poprej s svojim zdravnikam pomeni: ali je prav, de gré v Belo kislo vodo pit in se kopat, ali ne.

Ako je pa zdravnik spoznal, ljubi prijatel, de je tvoji bolezni kisla voda tečna, pojdi brez odlašanja tù sèm pomoči iskat! Prepričal se boš, de boš tù v 4 tednih več dosegel, kot pol léta z drugimi zdravili, zakaj tukaj je toliko zdravilnih pripomočkov zedinjenih, de boš od dneva do dneva veči poboljšanje čutil, če ti je le še pomagati.

Marsikterimu bo zraven tega še posebno to všeč, de v Koroški Beli ne najde take baharíje in prevzetnosti, kakor je v nekterih druzih toplícah ‒ tukaj je vse bolj po domače, pa prav prijazna in dobra postrežba v vseh rečeh, česar sim se sam prepričal.

Dr. Bleiweis.