Brad Gooch Spomini rudarja
Table
Tomaž Šalamun
Nica
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Tone in tone pripomb bi lahko napisal o
žvečenju. Kako mu zrasejo krila, kako prižiga
lučke, udarja s kapo in je ves nestrpen

preden gre v rudnik. V letih, ko so se še
proletarci valili po Trbovljah, smo ga
cenili. Prišli smo iz svojih ulic in ga

pljuvali na asfalt. Na severnem, južnem,
levem in desnem kotu velikih mest
je bil nameščen pljuvalnik. Žrebičevje

ga je sicer kdaj premaknilo, ampak ni
naredilo bolj bistvene škode kot ustom žab.
Usta žab smo smukali. Vzeli smo šmirgel

papir in začeli bok urejati že med zimo.
Žaba, jadrnica in lestenec, v krinoline
smo si oblekli klavir. Meje so bile prehodne.

Reke so sicer zalile konjske hrbte,
ampak ker so konji čutili človeka v sedlu,
se niso utopili, čeprav niso plavali.

Prepevali smo, ko smo se vračali s
pelerino. Žeblji na gojzarjih so bili kot
kaka tovarna svetlih biserov. Nisi

vedel ali gre za plankton ali kresnice.
Lisice so pojedle vsako škatlo, vsako
plastiko ob gozdni cesti. Jaz sem

redil črve v betonskih banjah, ki so mi
producirali humus. Tako sem preživel
socializem in se udeležil pogreba Moriartyja.