Ne, ni umrl
Živi in večno živel bode.
S. Gregorčič.
Pesnik premine! je ... mej Sloveni,
Ki za doma delali so prid
Boš slovel mej prvimi imeni
Čist značaj, Slovan iskren, odkrit.
Z deli sam si častno se proslavil
Ž njimi si pomnik krasan postavil.
Pesnij neumrlih čisti viri
Usehnili bo Ti v dnu srca:
V njem kipeli v tajnem so nemiri
Vzdihi, upi in nebroj želja;
V žarnih si prorokoval nam glasih
O bodočih in krasnejših časih.
»Hej rojaki« vzneseni glasovi
Po Sloveniji zvene povsod:
Da napočil dan je dobi novi,
Da iz sanj probudil se je rod
In da je v življenje spet se vzbudil
Si kot narodnjak i Ti se trudil.
Roda svojega krepak buditelj
Zanj nevstrašeno si se boril,
Narodnih pravic srčan branitelj
Vstavljal se navalu tujih sil
Ko sovražniki so presrditi
Narod naš hoteli potopiti.
Borbe bili časi ... a po boji
Bojevniku sini dan miru ...
V sladkem Bi zaspal i Ti pokoji
Kjer o žitja borbah ni sledu.
Morje tajne pesni Ti šepeče,
Pesni od nikdar minoče sreče.
Da, od sreče, nikdar ne minoče,
Ki v sijaji večnem ne blesti
Po kateri koprneva vroče
Sleharni zemljan vse žive dni
Da v gomili spev ga Tvoj zakrije:
Blagor, »blagor mu, ki se spočije!«
Sladko zdaj i Ti počivaj v jami,
Kjer ljubezni božje sije žar,
Da iz snu Te rajskega ne vzdrami
Dan poslednji iz nebes klicar!
Do tedaj pa v jasnem žij spomini
Vedno zvest sin svoji domovini!
