Spomlad (Anton Umek)
Spomlad Pesmi (1865) Anton Umek |
|
Prišla je spet spomlad, devica zala,
Glej, kak naravo vso je prerodila!
Prijaznih pevcev trume je zbudila,
In jih iz druzih krajev pripeljala.
Kak' veličasten blišč je ogrinjala,
Ki ž njim je zemlje lice ogernila!
Dolino solzno v raj je spremenila,
O da bi dni veliko nam sijala!
Al kmalo zgine spet preljubeznjiva, —
Spomlad, ki vekomaj je nezvenljiva,
Izvoljenim po smerti v raji sije.
Kraj, kjer mladost, veselje, mir ne mine,
Kjer več težav ni, solz, ne bolečine,
Na uni strani groba se odkrije.