Spomni se na-me! mi cvetica pravi,
Livade spomladanske zala hči,
Kedar vihar nemili jo zadavi
In krasno lice jej mraz posmodi.
Spomni se na-me! slavček milo poje,
Kedar mi zadnjo pesmico drobi,
In zapustivši hladne gaje svoje
V toplejše kraje od mene zbeži.
Spomni se na-me! bratec beseduje,
Poljubovaje sestrico v slovó,
Prijatljica tovaršu oznanunje,
Ko mu podaja slóvesno rokó.
Spomni se na-me! oče slovo vzame,
Ko svojim zadnji blagoslov deli;
In na gomilo hladno zlate mame
V spomin potočnic dete nasadi.
Spomni se na-me! pesmica prepeva,
Kedar po svetu se od tod podá,
Z ljubeznijo prijatelje ogreva,
Srečnó po stezi radosti peljá.
Ko srce pevčevo ne bo več bilo,
Domu se vrnil bo slovenski sin,
Ovijajo naj venci mu gomilo,
Ki plete ljubav v večen je spomin.