Sprehod
Sprehod Simon Jenko |
|
In serce, ti se ne zbudiš,
in jezik, vedno le molčiš?
Zdaj klije tebi dvojni cvet:
spomladni čas, čas mladih let.
Poglej, oberni se okrog,
zelena gora, živ je log,
povsodi pomladanski cvet
vesvoljni v svate vabi svet!
Podaj prijatel mi rokó,
pod milo ideva nebó,
kjer njiva zopet zelení,
nad njo škerjanec žvergolí.
Al' spet si tukaj znanec moj?
Le dvigni se, na glas zapoj;
naj petja glas, veselja klic
oznanja nam prihod cvetlic!