Srce (Kres)

Srce Cir.

Izdano:	Kres, 2/4 (1923), 89–90
Viri:	dLib 4
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Srce je široka, brezkrajna meja s prečudnimi vrelci. Srce ne misli, ono samo vzame in da. Od vsega, kar nam prinese življenje, ima srce največ povedati. Po njem smo zvezani z Bogom, ž njim slutimo, ž njim verujemo in ž njim tudi ljubimo. Povsod, kjer se dvignejo iz človeka višji nagibi, spregovori srce odločilno besedo.

Misel iz srca se mora roditi, če hoče imeti rodna tla. Srce je merilo daljav nepoznanih — s slutnjami vse jih obda. Skrivnostna vezava v srcu je skrita, ki vse razdvojeno hoče združiti. Zato, misli — tipalke v brezkrajnost pošilja srce. Življenje črpajo vase in ga hranijo v srcu.

Kako preprosto je vse, kar srce v misel je rodilo. Vsa nasprotstva ubija in veže vse, kar živi.

Vsi pesniki vstali so iz srca, lepoto vso in dobroto in ljubezen le srce je odkrilo. V njih se človeku je izpovedalo. Glasnik neprestani večnega življenja je bilo.

A kadar srce je pesem svojo zapelo — ljudje si podali so roke in se tesneje so združili.

Nekoč v čistem koprnenju življenja kristal se rodil je iz njega. Izpovedal v življenje se je ravno, kot bela sveča se je zravnal:

»Jaz Pot sem Življenja v Resnico!«