Sredi samote
← V somrak zvoni | Sredi samote Pesmi Srečko Kosovel |
Večerni hlad → |
|
Sredi samote večerni sijaj,
(ko da je senca žalost molčeča),
ko da je zableščala ta kraj
le za trenotek svetla je sreča.
In zopet daljna luč gasni
in senca pada na polja zelena,
v tihem otožju polja temni
in duša je kakor prej zapuščena.