Staničevo zavetišče na Triglavu

Staničevo zavetišče na Triglavu
Izdano: Planinski vestnik 25. september 1895, str. 137-138
Viri: dLib 9
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Tako se zove najnovejše zavetišče na našem Triglavu. Napraviti je je dalo „Slov. plan. društvo" po duhovitem načrtu vlč. župnika g. Aljaža, izgotovila pa sta je izvrstna delavca Janez KIinar (Požganc) in Kobar iz Mojstrane tako lično in solidno, da jima izrekamo za ta izdelek prav prisrčno zahvalo. To zavetišče se nahaja 55 m niže pod Aljaževim stolpom, ob potu med prelazom in vrhom, na južni, solnčni strani. Izstreljala sta imenovana delavca živo, trdo in celo skalo in jo potem prav lepo izdolbla v duplino ali „lopo," kakor pravijo domačini.

Ta lopa je 2.40 m dolga, 2.20 m široka in 2 m visoka, torej 10.50 m³ velika. Prostora ima v njej 8 oseb sedečih ali 16 stoječih. V njej se nahajajo ob stenah 2 po 2 m dolgi klopi, 1 mizica 1 m dolga in ½ m široka, 1 okrogel stolec in 1 toplomer. Močna lesena vrata so vdelana s cementom in so premična, da se lahko po volji bolj ali manj odpirajo, ter imajo okence.

Pri vsej stavbi ni prav nič železa zaradi strele. Oh nevihti in mrzli burji bo ta duplina vrlo služila in marsikomu rešila življenje. Lani je bil vodnik Šmerc z neko damo vrhu Triglava. Nenadoma se napravi nevihta. Slučajno je imel vodnik pri sebi vrv, na katero je hitro navezal damo, sicer bi se bila ponesrečila dama, ali pa celo oba. Stopita pod steno na sneg, črez dobre 3/4 ure pa potihne vihar, in toplo solnce spet prisije. V sili bi kak specijalist, če je dobro napravljen, tudi v duplini prenočil in čakal krasnega solnčnega vzhoda. Rabilo pa bo to zavetišče tudi v astronomijske namene. Imenovali smo to preimenitno duplino Staničevo zavetišče v spomin Valentinu Staniču, prvaku ne le slovenskih, nego tudi inorodnih turistov.