Starec (Ada Negri)

Za druga istoimenska dela glej Starec.
Starec
Ada Negri
Spisano: Pretipkala iz Naše moči 1906, Manja Belina.
Viri: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDZUESPR
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Moliš! Sam si samcat, moj starec!
Kaj te vodi v to cerkvico mračno?
Srčnega kladva razloži udarec.
Morda te semkaj v svetišče temačno
Bog nepojmljivi kliče milobno,
ki ti je z boli dal dušo mehkobno.

Kujejo se, kajneda ti v glavi
sanje iz dobe mlade, radostne;
v hladni sedanjosti zgodbe ti pravi
vroči spomin minole, mladostne.
In, kajneda, spomina obadva,
mladi in stari, sta v prsih ti kladva.

Moli, le moli! Mladega veka
prošle so sanje ti, prošli so časi;
tiha ostala od njih je le jeka
mlade ljubezni, oj ded sivolasi,
mlade ljubezni,
ko solnce svetilo
in ti je dneve z zlatom robilo.

Bil siromak si, brez premoženja,
beda je često se vate zagnala.
Sredi te bede, sredi trpljenja
so te pa tešila usteca mala.
Trdno si vpiral se strahu, bolesti,
našel oporo v ženi si zvesti.

Jeli, moj starče, dobra je bila;
njene besede so zate zvenele
kot bi z nebeškim zvonom zvonila.
In ko so v dušo ti zadonele,
v tvojem je srcu nekaj trenilo
in te utešilo, te ohladilo.

Ženka hrabrila te je za boje,
v srcu poguma, junaštva je vnela.
Zvon onemel je, več ti ne poje,
duša je njena v večnost zletela;
mrtvo družico zdaj objokuješ,
brez tolažila tožno samuješ.

Moli! Sam si samcat, moj starec!
Kaj te vodi v to cerkvico mračno?
Srčnega kladva razloži udarec.
Vem zdaj! Semkaj v svetišče temačno
Bog, oni dobri, te kliče skrivnostno,
ki ti je njo dal v uteho radostno.

Mir in vihar sta že zate minila,
gluha noč se nadte razgrinja,
strašna bo ura ti kmalu odbila.
Daljne se dobe pa duša spominja:
star si, ubožec in smrti zasnubljen,
drhčeš, a veš, da svoj čas si bil ljubljen.