V jerhavih hlačah in z lestvo na rami,
z usnjem opasan sem zgodaj med vami.
Žlahna gospôda prav sladko še spí,
nekdo že praska, jo vstati budí.
Gospodje! gospoje! sem priden stergar,
ovarjem vas ognja za majhen denar.
Nosim na herbtu, kolenih pogačo,
metlo pod pazho, na rami stergačo,
černa sajína od mene letí.
Kdor se mi bliža, se vmazat' boji.
Gospodje! gospoje! sem priden stergar,
ovarjem vas ognja za majhen denar.
Hodim brez čevljev, ne nosim klobuka,
brez nogovice se noga mi suka;
zdaj že po ulicah tekam, hitim;
zdaj jo skoz dimnik na streho smodim.
Gospodje! gospoje! sem priden stergar,
ovarjem vas ognja za majhen denar.
Čern, nesnažen in gerd in ostuden,
kmetu, gospodu – še sebi sem čuden;
vendar me gosta povsodi željé,
vrata mi vsake odperte stojé.
Gospodje! gospoje! sem priden stergar,
ovarjem vas ognja za majhen denar.
Ako nehtejo otroci molčatí,
napovedujejo mene jim mati.
Serčen je, ki bi se mene ne bal,
strašen otrokom poznan sim balbál.
Gospodje! gospoje! sem priden stergar,
ovarjem vas ognja za majhen denar.
