Stop za pesmico


Stop, stop,

avtomobili!

Pesmica gre čez

cesto.


Da je ne bi

povozili,

to mislimo čisto

resno!


Brez očka je in brez

mame.

Ne pustimo je, vendar,

same!


Peruti ima kot ptice,

a opotekáve nožice,

a óčke iz smeha

in joka.

Sploh ne vidi, kje

stopa.


Da ni le lahna

meglica,

da ni le lužica

sinja?

Da ni na sredi

póta

zgubljena pojoča

skrinja?


Ah, stop, stop,

avtomobili!

Naj vsak raje

zahupa,

naj vsak raje s kolesi

zacvili.

Morda z veliko

hrupa

jo bomo v tišino

skrili.