Storije iz gornjegrajskega okraja/Drahslinger
| ← Sv. Peter in pekel | Drahslinger Storije iz gornjegrajskega okraja Fran Kocbek |
Čarovniški kmet Lampret → |
| |||||||||||||
Nekoč je živel oče, ki je imel trideset sinov. Ti so bili vsi prebrihtni. Nekoč je oče rekel:»Moje posestvo je majhno; ne morem vas rediti, zato idite po svetu.« Šli so po závodu (gozdu). Potem so vstopili v krog in se šteli. Najmlajši pravi, da so se preveč zamudili in je bolje, da gredo dela iskat. Najmlajšega so si postavili za gospodarja in so ga imenovali 'Drahslinger'. Ko so šli naprej, so prišli v samotno dolino, kjer je stala graščina. Mislili so, da bodo tam dobili delo. Najmlajši gre notri za delo prosit. Dobili so 'jeperge'. Gospodinja, ki je na pragu stala, jim pravi, da lahko tu ostanejo. Zaklicala je:»Pridite sem, da vas vidim.« Dala jim je večerje, potem pa je rekla, naj gredo zgor v cimer (zgornja, boljša soba) spat. Imela pa je trideset hčeri. Govoril je vedno le najmlajši. Ko ga je izpraševala po starosti bratov, je odgovarjal, da ne ve, koliko je kdo bratov star. V postelji pa so ležali v vrsti po starosti. Mati je rekla hčeram, naj gredo k lepim mladeničem in se naj tudi po starosti uležejo k njim. In tako se je zgodilo. Najmlajši pa pravi:»Preležite se na levo stran.« Oče od teh hčerá pa je bil pesjanar (divji mož), ki je imel lepega konja in je lovil kristjane, da jih je pozneje spekel in so jih doma jedli. Pesjanar pravi ženi:»Kaj smrdi?« Žena mu je rekla:»Zdaj si lahko doma in ti ni treba hodit kristjane lovit. Zgoraj leži trideset mladeničev. Ko se navečerjaš, vzameš sekiro in jim odsekaš glave.« Po večerji res tako stori. Ko je vse izvršil, je šel doli in zaspal. Ko se zdani, vstane vseh trideset mladeničev; hitro odidejo. Pred odhodom pa je zunaj na vrata napisal ime Drahslinger. Šli so po svetu in prišli zopet do neke graščine, kjer so dobili delo. Graščak jih je potreboval samo dvajset, vendar je vse obdržal. Opravljali so kmečko delo. Medtem je žena pesjanarjeva zjutraj klicala hčere. Šla je gor v cimer in rekla:»No, šobe, bote ležale pri mrtvih štorih.« Čez nekaj časa je šla vdrugič gor in je videla, da so vse hčere mrtve. Vsa žalostna toži možu, kaj je storil. Zdaj je bila sama brez hčer. Gospod v graščini, kjer so sedaj delali je imel lepo hčer, kateri je bil Drahslinger silno všeč, rada bi ga imela za moža. Zato je očeta prosila, naj ji dá graščino. Graščak je nazadnje dovolil, samo rekel je, da nekje stanuje pesjanar, ki ima 'fest' konja, ki kar po 'luftu' leti. Če dobi konja, potem dobi graščino. Drahslinger gre po cesti in sreča berača, ki mu dá obleko. Pri mesarju si kupi možin (možganov) in jeter; te je na solncu opekel in potem sebe namazal. Šel je k pesjanarju in prosil za prenočišče. Žena pesjanarja se brani ga vzeti pod streho in pravi, da so zadnjič tam prenočevali trije brati, ki so bili pravi faloti. Drahslinger se potem vsili v hlev in se tam vleže. Ko pride pesjanar domov, pravi:»Krst smrdi!« Vendar pusti tujca ležati. Zjutraj mu je Drahslinger vzel konja. Pred odhodom mu je napisal na vrata:»Bilo je tak in tak, Drahslinger je storil tak!« Graščak pa zdaj stavi drugo zahtevo, rekoč:»Pesjanar ima takega ptiča, ki resnico govori. Tega hočem, drugače ne dam graščine.« Hči je dala Drahslingerju svojo obleko. Na potu je srečal beračico, ki mu je dala svojo raztrgano obleko. Potem se je zopet namazal kakor poprej in je šel k pesjanarju, a žena ga ni hotela prenočiti. Vendar se je posilil v hišo in je legel pod peč. Ko pride pesjanar domov, reče:»Krst smrdi!« Ptič pa zažvižga:»Drahslinger.« Nato ga potegnejo izpod peči, ga posadijo k mizi in denejo v foglovž (ptičjo kletko), kjer so ga pitali. Ko se je mož od doma odpravljal, je rekel ženi:»Jutri mi napravi pečenko!« Drahslinger pa pravi ženi:»Kako sem dobre volje! Naj grem drva sekat!« Žena ga spusti s foglovža in Drahslinger seka drva. Naenkrat pa pograbi poleno in 'flikne' ženo čez vrat, da se zgrudi mrtva. Potem jo je na valjarju smuknil v peč, vzel ptiča, na vrata pa zapisal:»Bilo je tak in tak, Drahslinger je storil tak.« Ko je prišel domov, je gospod zahteval še eno reč, rekoč:» Pesjanar ima hrast, ki se na vse štiri kraje vidi. Drevo in njega pripelji sem!« Drahslinger je zahteval delavce, tesarje, mizarje in vozove. Sam se je spreoblekel kot lovec. Vsi so šli k pesjanarju, ki je rekel, da jih ni nič vesel. Delavci so rekli, da imajo Drahslingerja zaprtega in naj jim da hrast. Hitro so ga podrli, obtesali in napravili skrinjo, katero so 'purflom' nabili. Pesjanarju pa so rekli, naj se uleže noter. Potem so skrinjo zadelali, dali pokrov in obroče gor ter ga odpeljali v graščino. Oče je sedaj dal graščino hčeri, ki je vzela Drahslingerja. Ko je bila 'ohcet' končana, so peljali skrinjo na grič, jo vžgali, da je pesjanarja razneslo na vse strani.
Gornji Špeh v Št. Lenartu.