Storije iz gornjegrajskega okraja/Gradišče (1)
← Zakleta deklica | Gradišče*) Storije iz gornjegrajskega okraja Fran Kocbek |
Gradišče → |
|
Po votlini »zijavka« se pride v srce griča. Nekdaj je nek pastir v njo zlezel in zabredel v krasne izbe velikega poslopja. Tu najde mlade gospodične in pod zlato mizo, na kateri so ležali kupi denarjev, hudega črnega psa, ki ga hoče popasti. Ali gospodične se pastirja usmilijo ter ga rešijo in mu povejo, da bodo tako dolgo morale trpeti, dokler jih nek kosec ne reši. Potlej ga navrh peljejo in on srečno dojde domu. Nekega jutra, ko je ravno ta pastir na bližnjem travniku kosil, pride ena tistih gospodičen, prinese polno ruto denarjev ter reče:»Rosi, rosi!« Kosec plah ostrmi in hoče zbežati. Gospodična pa mili zavikne:»Nesrečnež! Kako lahko bi me rešil, ako bi bil z roko po rosi potegnil. Tako bodem mogla do sodnega dne odrešenja čakati.« - Po teh besedah gospodična zgine, kosec se je pa po glavi butal, da je ni razumel.