Storije iz gornjegrajskega okraja/Kako je šel godec v nebesa

← Prodnikova hlapca

Kako je šel godec v nebesa Storije iz gornjegrajskega okraja Fran Kocbek

Pravljica o toči →

Izdano:	(COBISS)
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Poroka je bila. Svatje so šli v cerkev, godec pa je ostal zunaj. Ko je hodil po britofu, je našel mrtvaško glavo. Žlepal je z nogo v glavo in rekel, kadar se bo ženil, da mora priti na njegovo vóhcet. Pozneje si je bil v skrbi, če bi se ženil. Šel je gospoda vprašat, kako bi naj naredil. Župnik so rekli:»Taler in žlico ti bom žegnal. Kadar pride mrtvi, mu daj tisti taler in žlico.«

Potem je bila poroka in je mrtvi res prišel na vóhcet in mu reče:»Zdaj si pa res prišel.« Gostijo so imeli tri dni. Pred odhodom mu reče:»Ker sem bil jaz tri dni na tvoji vóhceti, moraš iti ti na mojo.« Potem sta šla na britof v jamo, potem še naprej in prideta do nekega kotla, v katerem so se glave kuhale. Reče mu:»Tukaj je pekel.« Naprej grede prideta do nekega gozda. Reče mu:»Zlo se pripogibaj, da ne boš preveč kapljic dol spravil, ker se duše ̒vicajo̒!« Naprej grede prideta do travnika, kjer so se pasle suhe ovce. Na vprašanje, kaj je ondi, spet pravi, da se duše vicajo. Naprej grede prideta do travnike, kjer so bile debele ovce. Na vprašanje, kaj to pomeni, odgovori, da so te ovce že v nebesih. »Zdaj pa pojdi do sem, kjer sem jaz.« Ko prideta v hišo, ga samega pusti. Notri je bilo tako lepo, da se ni mogel nagledati. Čez nekaj časa pride oni nazaj. Vpraša ga:»Ali že greva nazaj?« Godec pravi:»Jaz sem tukaj šele eno uro, ti si bil pa tri dni pri meni. Pa še ostanem en čas.« Ko pride drugič, ga zopet vpraša, če bodeta šla. Zopet ni bil pri volji, ker je šele dve uri tukaj, tri ure pa hoče biti. Zopet ga pusti za eno uro. Ko pride nazaj, pravi:»Ali bova zdaj šla?« Tedaj sta res šla in prišla do pekla, kjer mu pravi:»Srečen si bil, da nisi v tako glavo butal, ki je v kotlu (peklu).« Ko je prišel na zemljo, ni ničesar več poznal. Gre v farovž k župniku, ki ga tudi ni poznal, vpraša, kje je. Reče, da se je pred tremi urami ženil, zdaj pa je čisto na drugem svetu. V starih bukvah so potem našli, da se je ženil pred 300 leti. Ko je prišel nazaj v tisto hišo, ga je še nevesta čakala. Dala sta si roke; napravil se je prah in zletela sta dva golobčka.

Št. Florijan.