Storije iz gornjegrajskega okraja/Zaklad v Olševi

Turki v Solčavi in Lučah Zaklad v Olševi
Storije iz gornjegrajskega okraja
Fran Kocbek
Zlato na Okrešlju
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


a)

Prodnikov pastir je pasel na Olševi čredo. Prišel je do neke votline. V njej je videl mizo, na kateri je bilo polno zlatnine, kakor prstanov, uhanov itd. poleg mize so bili trije škafi polni zlata in srebra, pod mizo pa je ležala zvita velika kača. Iz vsakega škafa je vzel pest denarja. Pastir pa je potem popival in zapravljal ta denar; kadar mu ga je zmanjkalo, je zopet prišel ponj v votlino. Nekoč je zopet popival v Železni Kapli. Ko je bil močno pijan, je vzkliknil:»Juhejsasa, le pijmo ga, saj Olševa še ma.« Ko pa je zopet prišel po denar, je bila pred votlino zavaljena velika skala in nikdar več ni prišel do zlata.

b)

Rogarjav pastir je našel v Potočki zijalki zaklad in je hodil tja po denar. Ko je šel na Šimanje (Dan sv. Šimna) je 'jarmark' v Z Železno Kaplo, je nesel s seboj zlato vago (tehtnico). Tam je popival in plesal in v tej dobri volji je vzkliknil:»Hejsasa, saj Olševa še ma.« Od tedaj pa ni več našel mesta kjer je bil zaklad.

c)

Neki stari pastir, Grazon po imenu, je hotel poskusiti srečo in najti zaklad. Župnik mu je povedal, kako mora rotiti. Na Veliko Gospojnico je šel v Potočko zijalko in je rotil, kakor mu je rekel župnik. In res, videl je tri polovnjake polne zlata, ob njih pa hudega psa čuvaja. Prestrašil se je psa in zbežal. Pravijo, da bi lahko dobil zaklad, ko bi se ne ustrašil psa.


Solčava.