Strah (France Filipič)
Strah France Filipič |
|
- Ne mudi se, ne mudi, pridi, strah,
- o pridi, groza mojih mladih dni,
- sladko ihtivi čudežni poplah,
- ko pogled kroži splašen po temi,
- ko se bojim duhov in vseh stvari,
- bojim se bitja svojega srca,
- zato, ker v vse verujem, česar ni,
- in mi je svet kakor tolmun brez dna.
- Ne mudi se, ne mudi, dobri strah,
- o vrni kot oblak se, ki odvel
- ga veter je, in kakor cvetni prah,
- ki se iz vaze je na prt ospel.
- Ne mudi se, ne mudi, pridi sem,
- zagrni me, naj spet bom kot otrok,
- v naročju tvojih tihih starih rok
- pred pragom slutenj naj oči zaprem.