Strah (Neža Maurer)
← Velik, sončen dan | Strah Kam pa teče voda, Beli muc Neža Maurer |
Na potepu → |
|
Nekaj je hušknilo,
nekaj je bušknilo,
nekaj je švisnilo –
k tlom se je stisnilo
resje drhte:
Strah gre!
Bori ob jasi so posiveli,
listi najraje bi z vej odleteli,
ptički pod perje glave tišče:
Strah gre!
Ni zelen, ni rdeč, ni črn in ne bel –
koga bo zgrabil, kdo mu bo ušel?
Brez trupa, brez glave skoz gozd drvi –
kam bi se skrili, da nas ne dobi?
Suhi listi v kotanje beže_
Strah gre!
Okleni se bukve,
skrij se za skalo,
pa če bi srce ti še bolj trepetalo,
na gani se, molči in stisni zobe:
Strah gre!
Aaaah,
odšel je strah!
Listi nadrobno si šepetajo,
ptički vsevprek si po vejah čebljajo:
Vsi smo ostali,
čeprav smo se bali.
Le moj zeleni klobuk odnesel je strah –
ja, ja, ker se ni čvrsto glave držal,
bo zdaj nekje v oblakih končal.
Res, strašen je strah!
Kadar ni strašen,
mu pravimo veter,
in vetrček, kadar je plah.