Stran:Anton Jansa Cebele 1792.djvu/138

Stran je bila lektorirana

potegnile, slaſti, zhe je Matiza shę noter.

§. 137.

Od eniga viſsokiga Drevęſsa.

Zhe ſe je pa Roj tok viſsoku na eno Drevo vſędov, de moreſh s’ Lojtro do njega, al pa zlo na Drevo lęsit, tok bode dobru, zhe bodeſh eniga Tovarſha imov, slaſti, zhe ſe je na konz eniga tenkiga Drevęſsa vſędov, Tovarſh nęj Trugo (na eno ſhtango pervęsano) na viſsoko pod Roj dershi, ti pa is Lojtre, al pa is Drevęſsa na Vęjo s’ Roko, al pa s’ eno ſhtango terkni, de v’ Trugo padejo; zhe tęga nemoreſh, tok pa nektere ſhibze, al drugo Omello na eno Palzo pervęshi, inu nję dol oſsmukęj, zhaſsę tudi Roj męd Vęjami pruti Dęblo ſedi, takrat pa ſpodęj Pajn na en ſhtrik pervęshi, inu ga sa ſabo gor na Vęjo slęzi.

§. 110.

Is Navarnoſtjo ſvojga ſhivlenja.

Zhe ſe je pa Roj toku vſędov, de ne moreſh bres Navarnoſti ſvojga ſhiulenja do nega priti, tok ględęj, de ga