Kar tukej ſ. Vinzenz pravi, ravno to je bilo tudi v’ njegovim djanji popolnama viditi. Karkoli ſe je njemu ali njegovim duhovnam permirilo, to ga ni nikoli shaloſtniga ali nejevoljniga ſtorilo, ampak smiram poln saúpanja do Boga ſe je s’ veſelim ſerzam popolnama boshji previdnoſti prepuſtil. In bere ſe v’ njegovim shivljenji, de je vſelej takrat ſhe poſebno veſél bil, kadar ſe je njemu ali njegovim duhovnam kej soperniga pergodilo, ker je takrat lepſhi perloshnoſt imel, le v’ Boga saúpati, in ſe njegovi ſveti volji popolnama podvrezhi.
»Kdor ne obupa v’ neprevidenih, naglih nevarnoſtih in teshavah, ampak ſe prezej s’ súpanjem k’ Bogu poda, pokashe, de je dobro vkoreninjen v’ tej zhednoſti (v’ saúpanji).« — Tako piſhe ſveti ſlushabnik boshji Rodriguez.
V’ shivljenji ſvetih puſhavnikov in menihov ſe bere od ſ. Kolumbana, de ſe je enkrat nanaglima od dvanajſtirih lazhnih volkov obdaniga vidil, ki ſo vanj reshali, in ki ſo she njegovo oblazhilo tergati sazheli. Ali on je mirno obſtal, je proti nebeſam pogledal in rekel : Bog, pridi mi na pomozh; Goſpod, hiti mi pomagat![1] — In Bog je prezej njegovo saúpanje lepo poplazhal, ker ga je reſhil is te nevarnoſti.
»Zhe ſmo ſe sareſ popolnama v’ boshje roke podali, s’ terdnim saupanjem v’ njegovo previdnoſt, ſe ne ſmemo nobene sopernoſti bati. Zhe nam jo Bog poſhlje, bo gotovo vſe tako obernil, de bo nam k’ dobrimu, po potih, ki nam sdaj niſo snane, ali enkrat jih bomo ſposnali.« — Pravi ſ. Vinzenz.
- ↑ Pſalm 69, 2.
