To ſe vidi poterjeno v’ tem, kar ſe je ſ. Franziſhku Salesju in ſ. Ignazju pergodilo. S. Franziſhk, kadar je bil v’ Rimu, je prebival v’ hiſhi bliso réke Tiber. Pergodilo ſe je pa, de ſo drugi imenitni goſpodje , ki ſo v’ Rim priſhli, sheleli v’ ravno tiſti hiſhi ſtanovati; in ker je goſpodár te hiſhe vezh plazhila od njih dobíti upal, kakor od ſ. Franziſhka, je njegovim ſlushabnikam rekel, de naj ſi drugej ſtanovanja iſhejo, ker bodo drugi goſpodje v’ to hiſho priſhli. Slushabniki ſ. Franziſhka niſo hotli tega ſtoriti, in ſo ſe sazheli s’ goſpodarjem mozhno prepirati. Kadar ſo nar bolj upili, je priſhel ſ. Franziſhk domú; in kakorhitro je svedil, sakaj ſe prepirajo, je prezej ſvojim ljudem sapovedal, de naj gredo drusiga ſtanovanja iſkat. To ſo ſlushabniki ſtorili; in komaj ſo ſe bili preſelili, ko ſe je ſtraſhna ploha vlila, tako de je réka Tiber v’ kratkim zhaſu tako velika in derezha poſtala, de je hiſho, is ktere je bil ſ. Franziſhk po krivizi pregnan, poderla, in vſi, ki ſo bili v’ nji, ſo ſe potopili. Po tem je ſ. Franziſhk ſhe bolj ſposnal, kakó ſkerbno ga boshja previdnoſt varuje.
Ravno tako je Bog tudi ſvetimu lgnazju pokasal, kako ljubesnivo sa-nj ſkerbí in ga varuje. S. lgnazi je bil ſhel v’ Jerusalem in v’ druge ſvete kraje. Na poti nasaj proti Rimu je priſhel v’ Ziper in je tam tri barke najdil, ki ſo bile na Laſhko namenjene. Perva je bila turſhka harka; druga je bila veneſhka, in je bila lepa, velika in mozhna barka; tretja je bila majhna, ſtara in ſlaba. Prijatli ſvetiga Ignazja ſo ſi mozhno persadevali, de bi bil v’ veneſhko barko priſhel, in ſo vikſhiga leté barke grosno proſili, de naj
