v’ molitvi pred Bogam vidijo; pravi, de kadar molijo, ſo angelji okoli njih v’ veliki tihoti; in kadar dokonzhajo molitev, jih hvalijo, jih ſrezhne ſposnajo in ſe veſelé.
S. Janes Evangeliſt pravi v’ rasodenji, de je vidil nebeſhke prebivavze pred Bogam, ki ſo imeli slate poſode v’ rokah polne lepo diſhezhih rezhí, in pravi, de to ſo molitve ſvetnikov, (to je krijijanov).[1] — In pravi, de je vidil angelja v’ nebeſih, ki je molitve ſvetnikov (kriſtjanov) na slat altar pokladal, ki je bil pred boshjim ſedeshem.[2] — Is tega vidimo, v’ kaki viſoki zhaſti ſo v’ nebeſih dobre kerſhanſke molitve.
»Kriſtjan bres molitve je kakor zhlovek, ki je od boshjiga shlaka udarjen; ima roke in noge, pa ſe jih ne more nizh poſlushiti. Molitev popuſtiti ſe pravi pot proti nebeſam sgreſhiti. Molitev ſo vrata, ſkosi ktere nam pridejo boshje gnade; kdor te vrata saprè, ne vém, od kod mu bodo potlej boshje gnade priſhle." — Tako piſhe ſ. Teresija.
Tá ſvetniza, (kakor ſe bere v’ njenim shivljenji), je to, kar je piſala, po ſvoji laſtni ſkuſhnji svedila. Nekaj zhaſa je bila tudi ona molitev sapuſtila, in kmalo je vidila, de je sazhela v’ grehe padati, kteri ſizer ſhe niſo bili. ſmertni grebi, pa je vender vidila, de je smiram globokejſſai padala, in pravi, de je ſposnala, de bi ſe bila gotovo pogubila, ko bi ne bila ſpet moliti sazhela.
