Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/117

Stran je bila lektorirana


rastreſene miſli pregnati, to le sato ſtorimò, de bi Bogu bolj dopadli, in de bi mu samogli bolj vredno s’ molitvijo ſlushiti; in ker to vſe is ljubesni do Boga pride, mu je dopadljiva.« — Tako uzhi ſ. Teresija.

Kadar je kdo per molitvi v teshavah in v’ rastreſenji, ſi mora persadevati, de opravi molitev poterpeshljivojti; in de vezhkrat rezhe: Goſpod, ti ſi edina pomozh moje duſhe, in veſ moj troſht; pomagaj mi, osri ſe na mojo revſhino, i. t. d.

S. Janes Krisoſtom da vſim, ki ſo v’ molitvi rastreſeni, letá ſvèt: Kadar vidiſh, de ſi per molitvi rastreſen, rezi ſam ſebi tako: Kaj je to! Kadar kakimu prijatlu kako novizo, ali kej drusiga perpovedujem, vſelej v’ to miſlim, kar govorim; sdej pa, ko ſe tukej s’ Bogam pogovarjam savolj odpuſhenja ſvojih grehov, in kako bi samogel vezhno svelizlianje sadobiti, ſim veſ mersel in rastreſen; in deſiravno tukej pred Bogam klezhim, ſo moje miſli povſod drugej, kakor per Bogu. Kje je vera! kje je pamet! —

Prezhudin dar molitve je imel ſ. Alojsi. Bere ſe v’ njegovim shivljenji, de je bil tako deljezh priſhel, de nobenih ſkuſhnjav in nobeniga rastreſenja vezh ni imel v’ ſvojih molitvah, deſiravno je po tri ali ſhtiri ure vſak dan molil, in vzhaſi ſhe veliko delj. Enkrat ga je njegov vikſhi vpraſhal, zhe ima kej ſkuſhnjav per molitvi, in zhe je kej rastreſen. In po tem, ko ſe je majhno pomiſlil, je odgovoril, de v’ ſheſtih meſzih ni toliko rasſreſen bil, kolikor bi Zheſhena ſi Marija smolil. — To je bil sareſ prezhudin dar boshji; tode ſi je letá ſveti mladenizh