tudi veliko persadeval, de je ta dar od Boga sadobil. Vſe ſvoje sunanje pozhutke je bil popolnama saterl, in ni nikoli, tudi kadar ni bil v’ molitvi, drugih rezhí premiſhljeval, kakor take, ki ſo ga v’ poboshnoſli in v’ ſposnanji boshjih reſniz poterdovale; in med molitvijo ni nobene druge miſli prejeti hotel, kakor le miſli v’ Boga. — Ali per vſim tem je njegov dar molitve velik zhudesh boshje vſigamogozhnoſti bil.
»Kdor ſe hozhe v’ molitev podati, in shelí molitev dobro opravljati, ſi mora persadevati in terdno ſkleniti, ſvojo voljo boshji volji podvrezhi. To je nar vezhi popolnamoſt, ki ſe samore v’ duhovſkim shivljenji sadobiti.« — S. Teresija.
Ravno ta ſvetniza ſi je s’ vſimi ſvojimi molitvami poſebno to sadobiti persadevala, de bi samogla v’ vſih rezheh boshjo voljo dopolniti. — Tudi od ſ. Bernarda ſe bere, de ſi je v’ vſih ſvojih molitvah persadeval, boshjo voljo prav ſposnati, in po tem ſposnanji sveſto ravnati. — Ravno to ſe bere od ſ. Vinzenza, in od drugih ſvetih boshjih ſlushabnikov.
»Molitev mora biti ponishna, gorezha, v’ boshjo voljo vdana, in s' velikim pozhaſtenjem opravljena; premiſliti moramo, de ſmo pred Bogam, in de s’ tiſtim Goſpodam govorimó, pred kterim ſe vſe nebeſhke mozhí treſejo in ga zhaſté.« — Tako pravi ſ. Marija Magdalena de Pazzi.
S. Franziſhk Salesi, tudi kadar je sgolj ſam bil, je vſelej per molitvi ſpodobin, ponishin, perklonjen in mirin bil, s’ veliko zhaſtjo, kakor