rane prebira, kakor bezhéla roshe, in sdaj is ene, sdaj is druge njegovo preſveto kri pije.
Poſebno je pa ſ. Filip Neri terplenje Kriſtuſovo perſerzhno premiſhljeval, in je na sadnje tako deljezh priſhel, de kadar ſe je le ſpomnil Kriſtuſoviga terpljenja, ali kadar ga je ſliſhal brati, je sazhel obilne ſolse tozhiti. Enkrat je v’ poſtu pridgoval od Kriſtuſoviga terpljenja; ali komej je bil dobro sazhel, ſe mu je ſerze tako vnelo, de je sazhel naglaſ jokati; in deſiravno ſi je mozhno persadeval, govoriti in pridgovati, ni mogel nobene raslozhne beſede vezh isrezhi, in je mogel is prishnize iti. To ſe mu je vezhkrat sgodilo, tako de na sadnje ni mogel vezh od Kriſtuſoviga terpljenja pridgovati.
Ravno to ſe tudi bere od Ludvika is Granade. Leta boshji ſlushabnik je bil pridgo od Kriſtuſoviga terpljenja perpravil sa véliki petek. Ali kadar je na prishnizo priſhel, in ko je te beſede isrekel: Terpljenje Goſpoda naſhiga Jesaſa Kriſtuſa, ſo ſe mu tako obilno ſolse ulile, de dolgo zhaſa ni mogel beſede ſpregovoriti. Po tem ſe je ſpet potolashil in je ſpet govoriti sazhel; ali komaj je beſede: Terpljenje Goſpoda naſhiga, isrekel, ſe je ſhe bolj jokati sazhel, kakor v’ pervizh. Pa ſe je vender ſpet potolashil, je vſe ſvoje miſli v’ pridgo obernil, in je sazhel ſpet govoriti; ali komaj je ſpregovoril, ſo ſe mu ſolse ſhe bolj ulile kakor popred, tako de je komaj samogel dihati, in de ni samogel nobene beſede vezh ſpregovoriti. Kadar ſo ljudje v zerkvi to vidili, ſo ſe tudi
