ſpet vſtati, zhe pademo; in kakó naſ s’ Bogam sedinita. — Premiſlimo tudi, de ſe leti sdihleji in duſhni pogledi lahko smiram in povſod in ob kratkim opravijo; tedaj bi nam imeli takó v’ navadi biti, kakor dihanje,« — Tako piſhe ſ. Franziſhk Salesi.
S, Ignazi je imel navado, kadar je ſliſhal uro biti, k’ Bogu sdihniti, in káko kratko molitvizo opraviti. — Ravno takó ſe bere od ſ. Vinzenza, de kadar je ſliſhal uro biti, ſe je k’ Bogu povsdignil, in je vezhdel te beſede sravin isrekel: O Goſpod! o boshja dobrota! daj nam gnado, de bomo popolnama tvoji, in de ne bomo drusiga nizh ljubili, kakor tebe. — Nekteri ſlushabniki boshji imajo navado, kadar ſliſhijo uro biti, takó k’ Bogu sdihniti: O Goſpod! daj mi ſrezhno sadnjo uro, in daj mi gnado, vſe ure ſvojiga shivljenja tebi dopadljivo preshiveti, tebi k’ zhaſti, in moji duſhi v’ svelizbanje. V’ imenu Jesuſa, Amen. Bog pridi mi na pomozh; Goſpod, hiti mi pomagat! Sgodi ſe tvoja volja!
Po sgledih ſvetnikov sdihnimo k’ Bogu per vſaki perloshnoſti, in ſe s’ káko kratko molitvizo k’ njemu obernimo. — Kadar ſmo v’ teshavah, in ne vemo kaj ſtoriti, rezimo: G Goſpod, kaj mi je ſtoriti v’ tej rézhi? Svetvaj mi, pelji me po pravi poti, varuj me v’ nevarnoſti; daj mi gnado vſe po tvoji ſveti volji ſtoriti. — Kadar kak pregreſhek ſtorimò, s’ beſedo ali v’ djanji, rezimo: Ah, moj Bog! kaj ſim ſtoril, kaj je to! Proſim te, odpuſti mi. Vsdigni me, o Goſpod! in daj mi gnado, de vezh ne padem. — In takó per vſaki perloshnoſti.
»Veliko nam bo to k’ svelizhanju pomagalo,
